PETOŠOLCI OB TEDNU OTROKA

Petošolci so razmišljali o letošnji temi ob tednu otroka ODGOVOR JE POGOVOR in ustvarjali na šolskem igrišču.

Odgovor je pogovor, ker:

  • s pogovorom hitreje najdemo rešitev,
  • nam je s pogovorom lažje, ko smo žalostni, jezni, razočarani,
  • s pogovorom dobimo občutek, da nismo sami,
  • problem postane manjši, ko ga z nekom delimo,
  • za vsako temo/težavo obstaja sogovornik,
  • s pogovorom spoznavamo nove prijatelje,
  • je pogovor lahko najbogatejše darilo,
  • nas s pogovorom drugi lažje razumejo,
  • s pogovorom poskrbimo zase (izrazimo svoje želje, potrebe, meje …),
  • s pogovorom dobimo novo perspektivo, vidimo situacijo bolj jasno …,
  • s pogovorom zmanjšamo stres, se razbremenimo,
  • je pogovor uporaben v vseh situacijah,
  • lahko s pogovorom podelimo tudi vesele trenutke.

Nastale so zanimive sporočilne slike mladih.

MEDOBČINSKO SREČANJE MLADIH PARLAMENTARCEV

Lansko šolsko leto se je zaključilo, kot se do sedaj še nikoli ni – žal tudi brez zasedanja Nacionalnega otroškega parlamenta, ki bi bil letos že 30. po vrsti.

Ob tednu otroka, ki je potekal  pod sloganom ODGOVOR JE POGOVOR, je ZPM Maribor dala mladim priložnost, da spregovorijo. Skupaj z ekipo mladih – tudi bivših parlamentarcev, ki sodelujejo pri izvedbi regijskega parlamenta že vrsto let, so se odločili, da preko orodja ZOOM skličejo mlade parlamentarce in jim omogočijo, da tako nadomestijo lansko razpravo.

Devetošolec Tilen Poštrak  se je udeležil medobčinskega ”srečanja”, ki je bilo v četrtek, 8.10.2020, od 10. do 12.30, preko spleta.

PLESNI ŠPORTNI DAN

V ponedeljek, 21. 9. 2020,  smo imeli športni dan, ki pa je bil malo drugačen, ker so na našo šolo prišle učiteljice plesa plesne šole Plesna dimenzija.

Zjutraj smo se učenci 9. in 8. razreda zbrali v telovadnici in nestrpno čakali na prihod plesnih učiteljic. Za uvod v športni dan smo  najprej v telovadnici skupaj z učitelji eno uro igrali odbojko. Nato smo končno dočakali prihod plesne učiteljice Eve, ki bi  nas naj naučila prvi ples. Učiteljica nam je zelo dobro in počasi kazala korake, zato smo hitro osvojili ples. Naslov glasbe, na katero smo plesali, se je imenoval Bad boy. Ta ples mi je bil zelo všeč, saj je bil enostaven in simpatičen. Nato je učiteljica Eva šla v drugo učilnico, saj so se učiteljice menjavale med razredi. Spet smo malo igrali odbojko, nakar je prišla druga učiteljica Nadja, ki bi nas naj naučila drugi ples. Glasba za drugi ples se je imenovala Lala. Ples mi je bil všeč, ampak je bil preveč zapleten. Sicer ga nismo takoj osvojili, ampak več kot smo vadili, bolje nam je šlo. Ko smo popravili še najmanjše detajle, nam je učiteljica povedala, da bomo ta ples tudi predstavili na manjši šolski prireditvi, kjer se bodo s svojim plesom predstavili vsi učenci naše šole. Vsi smo bili malo prestrašeni in tudi zgroženi, ampak smo se hitro pomirili. Potem smo se okoli 11. ure  odpravili na šolsko igrišče, kjer so se že zbirali ostali razredi. Na začetku prireditve so imele plesne učiteljice uvodni govor in nato smo začeli. Najprej so zaplesali učenci 1. razreda in tako naprej.  Končno smo prišli na vrsto tudi mi. Seveda je učiteljica plesala z nami, da nismo pozabili korakov in gibov. Na koncu se je vse dobro izteklo, saj  so bili nižji razredi navdušeni nad našim plesom, ker je bil malo težji od njihovega. Na koncu smo se vsi skupaj zahvalili plesnim učiteljicam in odšli na kosilo.

Športni dan se mi je zdel super, saj je bil malo drugačen od ostalih športnih dni.

Lija Mumlek, 9. razred

UTRINKI S POČITNIC

 DELFINI V KANJONU REKE ZRMANJE

Med počitnicami, 21. julija, smo se z družino moje prijateljice Ane Julije zmenili, da se bomo odpravili na večdnevni izlet s čolni v kanjon reke Zrmanje. Ker imamo vsi svoje čolne, to ni bil problem. Ana Julija je z družino počitnikovala na Pašmanu, mi pa v Šibeniku, zato smo se zgodaj zjutraj, 23. julija, zbudili in se odpravili na Pašman. Tam nas je pričakala Ana Julija, ki nas je že nestrpno čakala. Tako smo ta dan preživeli vsi skupaj na Pašmanu in tudi pri Ani Juliji prespali. Naslednje jutro smo  spet zgodaj vstali in se vsi skupaj odpravili proti kanjonu. Ana Julija in njena družina so že bili tam, tako da so vedeli pot do tja. Med potjo smo obiskali tudi Kornate, kjer smo srečali delfine, ampak smo pot hitro nadaljevali naprej do kanjona. Po treh urah vožnje smo končno prispeli do začetka kanjona in odseka, kjer se steka reka Zrmanja v morje. Na odseku smo se malo skopali ter skočili iz malo večjega skalnega grebena. Nato smo pot nadaljevali po kanjonu. Kanjon je bil res prečudovit, poln bujnega rastja in ozek. V vodi je rasla tudi trstika in na strmih predelih so se pasle ovce. Potem mi je Ana Julija povedala, da so prav v tem kanjonu snemali film Winetou, ki je svetovno znan film o Indijancu. Pot smo nadaljevali po reki naprej. Ko smo kmalu zagledali mesto Obrovac, smo se tam ustavili in  šli na pijačo. Lastnik kavarne nam je povedal, da je pred kratkim v reko zaplaval delfin in priplaval celo do mesta, kjer je kanal plitek in obe strani mesta povezuje železni most. Lastnika smo vprašali, če je možno, da bi delfin priplaval do konca kanjona reke Zrmanje, kjer je manjši slap, iz katerega lahko skačeš. Lastnik nam je odgovoril, da je za to zelo majhna možnost, saj se je most pred leti porušil in je pod vodo ogromno železa, ki moti njihovo eholokacijo. Malo smo bili razočarani, ampak smo vseeno nadaljevali pot naprej. Do konca kanala nam je manjkalo še samo pet minut plovbe. Ko smo prišli do slapa, nam je zmanjkalo sape, tako lep je bil konec kanjona. Bil je res pravljičen. Otopeli od sonca smo vsi skočili v vodo in se odpravili do kopnega, da bi po majhni potki prišli do slapa in skočili z njega. Šli smo vsi razen moje in Ane Julijine mame, ki sta ostali na čolnu. Končno smo prišli na vrh slapa in rekli moji mami na čolnu, naj nas fotografira. Ampak potem je mama Ane Julije začela kričati, kazati v vodo in fotografirati. Mi na vrhu slapa od šumenja nismo nič slišali  in smo samo skočili s slapa. Potem ko smo priplavali do čolna, nam je mama Ane Julije povedala, da je bil v vodi delfin. Vsi smo bili zelo presenečeni, saj načeloma delfin ne bi mogel priti pod mostom do slapa. Potem smo gledali okoli sebe, da bi ga spet zagledali, ampak nam ni preveč uspevalo, saj se delfin ni prikazal, zato smo vzeli hrano in pijačo ter se najedli, saj smo bili zelo lačni. Naenkrat pa smo zagledali moškega, ki je plaval po vodi gor in dol kot delfin. Ko je moški prišel bliže, smo videli, da se drži delfina in z njim plava. Vsi smo bili zelo navdušeni, ampak takoj po tem je delfin spet izginil. Ker smo tudi mi hoteli z njim plavati, smo v upanju šli v vodo, da bi prišel slučajno do nas. To se je res zgodilo. Delfin je priplaval in vsi smo ga pobožali in tudi malo plavali z njim. Takoj po tem je delfin spet odplaval in mi smo se zadovoljno odpravili do našega prenočišča, ki je bilo takoj pri izhodu kanjona. Naslednje jutro smo se odpravili proti Dugemu otoku in prespali na Božavi, potem pa spet počasi šli nazaj proti Kornatom, kjer smo se ločili od družine Ane Julije. Nato smo nadaljevali pot proti Šibeniku in pozno zvečer prišli domov.

Lija Mumlek, 9. razred

MOJE POČITNICE

Veliki del počitnic sem preživela doma zaradi corone. En del počitnic sem bila pri mami, en del pa pri očetu. Ko sem bila pri mami, sem se igrala s sestrično Zojo. Kopali sva se v bazenu in uživali v prostem času. Zoja je praznovala 2. rojstni dan. Bili sva na pikniku ob ribniku. Tam so bila napihljiva igrala. Čas je hitro minil in sva odšli domov. Zvečer sem šla k očetu, ki mi je povedal, da greva na morje. Z Nino, mojo polsestro, sva se zelo veselili. Odpravili smo se zgodaj zjutraj. Vožnja je bila dolga. Ko smo prispeli na Hrvaško, smo šli s trajektom na otok Ugljan. Tam smo dve uri iskali stanovanje,  ker je bilo prvo premajhno, zato sva bili z Nino zelo nejevoljni. Ko smo končno našli stanovanje, smo se vselili. Bilo mi je zelo všeč, ker je bilo ob morju. Vsak dan sva se kopali, iskali školjke in plavali. Nabrali sva veliko školjk in se  vozili s supom. Vsak večer ob devetih smo imeli otroški disko, plesali sva in se igrali zanimive igre. Zjutraj ob desetih pa so bile delavnice. Zadnji dan sva spoznali prijateljico Katarino iz Novega mesta. Zjutraj sva se še kopali. Tam so bila na vodi napihljiva igrala. S Katarino sva bili brez vstopnice za igrala. Ko so nas opazili, sva pobegnili. Kasneje smo se poslovile in si obljubile, da se še vidimo. Ko sva z Majo prišli domov, smo šli na Pohorje na trikotno jaso. Pot na vrh je bila zelo zahtevna. Ustrašili smo se in kupili vozovnice za Pohorje jet. Bilo je zelo zabavno, uživala sem v počitnicah.

Nika Grušovnik, 6. razred

KOPANJE V TERMAH PARADISO

V petek, 3. julija 2020,  smo se odpravili kopat v terme Paradiso blizu Čateža.

Ko sem se zjutraj zbudil, se oblekel in  najedel,  smo se s starši šli kopat v terme Paradiso. Ko smo prišli tja, sta starša šla po vstopnice. Nato pa smo se počasi odpravili do bazenov. Na bazenih smo se razpakirali. Potem pa sva midva s sestro šla na bazene. Bilo je zelo zabavno. Moja starša pa sta uživala na bazenih brez toboganov. Kasneje pa sva se jima  pridružila še midva s sestro in smo skupaj uživali. Ko pa je bil čas za kosilo, pa smo se šli iz bazena  posušit in nato na kosilo. Po kosilu pa sta starša šla na kavico, midva s sestro pa na sladoled. Nato pa smo šli nazaj na bazene. Potem pa je padla noč in smo se počasi odpravili domov. Spakirali smo stvari in odšli. Ko smo prišli domov, je že bila tema. Šel sem se stuširat, malo pogledat televizijo in spat.

Meni je ta dan bil zelo všeč in upam, da se še kdaj ponovi.

Blaž Krajnc, 9. razred

OBISK ALPAK

V soboto , 29. 8. 2020, smo se z družino, teto in stricem odpravili gledat alpake. Ob 15.30 sta prišla teta in stric k nam. Odpravili smo se v Lovrenc na Pohorju. Ko smo prišli, smo imeli smolo, saj gospodarja ni bilo doma. Nato smo odšli v Selnico. Tam smo videli alpake, pse, pave, nanduje, kokoši, race in še mnogo drugih živali. Po ogledu smo odšli na Vurberk in si jih še tam ogledali. Gospodar nam je veliko povedal o alpakah in nam jih tudi pokazal. Lahko smo jih tudi božali. Povedal nam je, da delajo iz volne razne stvari in da je alpaka kot žival zelo draga. Ko smo si živali ogledali, smo odšli na sprehod po gradu. Po sprehodu smo odšli nekaj popit, po pijači pa domov. Ko sem prišla domov, sem se umila in odšla spat.

Ta dan mi je bil zelo všeč, saj sem se naučila veliko novega o alpakah.

Eva Krajnc, 8. razred

ŽIVALSKI VRT

  1. avgusta 2020 sva s teto odšli v živalski vrt. Komaj sem čakala ta dan, saj tam še nisem bila.

Zjutraj ob devetih sva se s teto zbudili, se najedli, pripravili, odšli do avta in se odpeljali do trgovine. V trgovini sva vse nakupili in odšli na pijačo. Na pijači sva se sestali s tetino prijateljico oz. sodelavko in kasneje odšli proti Radgoni v živalski vrt. Ko sva končno prišli, sva najprej plačali vstopnino, dobili sva zemljevid in kupili hrano, saj si lahko hranil živali. Ob vstopu sva videli koze in lamo, potem konje, ovce, krokodile, opice, kenguruje, medveda, pse, želve, ptice in še mnogo drugih živali. Vse sem nahranila, in sicer opice in njim  podobne z arašidi, ovce, konje, koze in druge pa z briketi. Hodili sva okoli dve uri in bili zelo izmučeni, zato sva odšli na pijačo ter nekaj pojest. Na koncu sva s teto naredili nekaj fotografij in si odšli ogledat zadnje živali v živalskem vrtu. Tako se je zaključil najin izlet. Odpeljali sva se proti domu in odšli spat.

Ta dan mi bo dolgo ostal v spominu, saj je bil zelo lep. Zelo mi je bilo všeč, da sem lahko hranila živali.

Tjaša Krajnc, 9. razred

POČITNIŠKI IZLET

Zjutraj sem se zbudil in z družino smo se odpravili na pot. Peljali smo se po hitri cesti do Ljubljane in naprej v Škofjo Loko.

Izbrali smo pot skozi Železnike, ki nas je peljala skozi čudovito pokrajino. Odpeljali smo se v Cerkno, kjer smo si ogledali bolnico Franjo. Tam smo videli bunkerje, postelje za ranjence, sobo za medicinske sestre, jedilnico, kuhinjo, urgenco, sobo za rentgen in shrambo. V delavnici je bil enak pripomoček, kot ga imamo mi v šoli pred zbornico. Zatem smo z ogledom končali in se odpeljali v Most na Soči. Tam smo parkirali in si ogledali most. Skočil sem s mosta in skakalnice. Kopal sem se v Soči, čeprav je imela 18 stopinj Celzija. Po prijetni ohladitvi v Soči smo se odpravili proti njenemu izviru. Prišli smo do izvira in posneli nekaj fotografij, potem smo se spotoma razgledali in se odpeljali na Vršič, kjer so uživali v prelepem razgledu. Dobil sem pečat v svojo gorsko knjižico. Zatem smo se odpeljali v Tolminska korita, kjer sem si nekaj časa v vodi namakal noge, ki je imela 5–9 stopinj Celzija. Po  čofotanju smo odšli naprej. Prišli smo do Medvedove glave, ki je v bistvu navaden most s skal. Po Medvedovi glavi smo se odpravili v Petelinjo jamo in na Hudičev most. S Hudičevim mostom se je ogled tudi končal. Za tem smo se odpravili nazaj v Most na Soči in se vkrcali na avtovlak. Z vlakom smo se odpeljali v Bohinjsko Bistrico. Peljali smo se mimo Blejskega jezera.

Na poti domov smo se še ustavili na večerji in odšli domov. Ko sem prispel domov, sem odšel spat. To je bilo zame najzanimivejše doživetje doslej.

Mai Cvetko, 8. razred

POČITNICE V POREČU

  1. julija 2020 sem z družino odšla na morje v Poreč. Odpravili smo se ob treh zjutraj. Da smo se usedli v avto in se odpravili na dolgo vožnjo, je trajalo 40 minut. Ko smo se odpravili od doma, sem vzela slušalke in si pripravila glasbo.

Ko smo prišli čez mejo, smo odšli na kavo. Tam smo bili približno pol ure in se nato odpravili v avto in odšli. Po šestih urah vožnje smo prišli na cilj, kjer bomo bivali naslednjih 14 dni. Postavili smo prikolico, baldahin, pred šotor, mize, stole in kuhinjo. Po končanem delu sem si uredila posteljo, se oblekla in se odšla kopat. Našla sem čudovite školjke in rakove klešče. Ko sem prišla s plaže, sem se posušila in preoblekla ter se z mamo in mlajšo sestrico odšla vozit s kolesi. Odšle smo do rta, kjer je bilo zelo lepo, si ogledale sončni zahod in naredile nekaj fotografij. Prišle smo nazaj do prikolice. Uredila sem se, saj sem se dogovorila s prijatelji in skupaj smo odšli do pomola in se pogovarjali … Ko je bila ura 11 zvečer, sem se morala vrniti v prikolico in oditi spat. Naslednji dan smo spet odšli do pomola.

Te počitnice so mi bile zanimive, saj sem se imela zelo lepo. Upam, da bo naslednje leto spet tako.

Špela Arnuš, 9. razred

POT NA LAJNAR

  1. 8. 2020 smo se z družino odpravili na goro Lajnar, saj smo bili v Bohinju.

Zjutraj smo se zbudili in se pri zajtrku pogovarjali, kam bi šli na izlet. Odločili smo se, da gremo na goro Lajnar, ki je visoka 1549 m. Na vrh smo se hoteli peljati z gondolo, a ta še ni obratovala, zato smo se odločili, da gremo na vrh peš. Pot je bila zelo težka, saj je bilo veliko strmih predelov. Na vrh smo prišli v 50 minutah. Na žalost nismo imeli sreče z vremenom, saj je bilo zelo megleno. Če bi bilo lepo sončno, bi lahko videli Triglav, saj je tam razgledna točka. Po počitku na vrhu smo si še pogledali bunkerje iz 1. svetovne vojne. Dol smo se peljali z gondolo.

Ta dan mi je bil zalo všeč in tudi naporen je bil.

Patrik Žižek, 8. razred

VIRC POREČ

Končno sem dočakala 5. julij z velikim navdušenjem in rahlimi dvomi.

Zelo rada hodim na morje, zato sem se letos odločila, da grem z ZPM v Poreč skupaj s Tio, Nežo in  Jano. Nismo bile prepričane, če bomo letos lahko šle na hrvaško obalo zaradi corona virusa. Na srečo je šlo vse po sreči, tako da smo z veseljem dočakale ta dan. Kovček sem imela pripravljen za na  morje. Nato je končno prišel dan odhoda. Vzgojitelji in vsi otroci, ki smo se odločili obiskati Poreč, smo se zbrali pred Ledno dvorano v Mariboru. Bilo nas je manj kot prejšnjo leto, a kljub temu smo zapolnili sedem avtobusov. Medtem ko smo čakali, da lahko gremo na avtobus, smo videle našo bivšo sošolko Nino in ugotovile, da smo v isti skupini. Pot v Poreč je bila kar naporna. Med potjo smo se enkrat ustavili na počivališču, kjer je bila velika gneča. Ko smo prišli v VIRC Poreč, smo odšli najprej v svojo sobo, da se spočijemo in razpakiramo. Potem je sledila večerja, nato pa spoznavni večer, kasneje pa še ogledovanje VIRC-a. Prvi dan je bil naporen, a je bilo vredno preživeti teh deset dni z najboljšimi prijatelji.

Upam, da bo šlo drugo leto vse po sreči in da se bomo lahko naslednje leto spet udeležile.

Gaja Krajnc, 8. razred

NA MORJU

Zjutraj, ko sem se zbudil, sem odnesel blazine na plažo, kjer sem zasedel mesto pod drevesom. Po poti v apartma sem šel po kruh za zajtrk. Po zajtrku smo se odpravili na plažo. Na plaži sem srečal prijatelje, s katerimi smo se vse dni zabavali. Počeli smo veliko stvari, kot na primer skakanje s pomolov, igranje kart, potapljanje na vdih, najraje pa smo se žogali. Ta dan je bil zelo poseben, saj smo se dogovorili, da gremo v sosednje mesto, kjer je lunapark. Začelo je deževati in mi smo že mislili, da z našim večerom ne bo nič. Med dežjem smo kartali, ko pa je dež ponehal, pa smo sklenili, da se odpravimo v lunapark. V lunaparku smo se zaletavali z avtomobili, pogledali stojnice in se odpravili do apartmaja.

Po zanimivem dnevu sem se odpravil v posteljo.

Jaka Weingerl, 6. razred